Prehod na mesojedo prehrano lahko predstavlja izziv, saj so zanj potrebne prilagoditve telesne presnove, spremembe navad, lahko pa tudi obramba pred besednimi napadi ljudi, ki tovrstnega načina prehranjevanja ne razumejo. Ta članek povzame, kaj pri prehodu pričakovati in kako se ga lotiti.
Tekom prehoda na mesojedo prehrano se lahko pojavi utrujenost in nižji nivo energije. To je v glavnem posledica prehoda na novi vir energije, maščobo, katere telo prej ni bilo vajeno izkoriščati v tako veliki meri. Vzrok je lahko tudi slaba absorpcija hranil zaradi nezadostne proizvodnje želodčne kisline, žolča, prebavnih encimov ali drugih motenj prebave. Tovrstne težave vaše telo ob zadostnem vnosu s hranili bogate hrane v roku nekaj tednov običajno reši samo.[1]
Slaba absorpcija maščobe lahko vodi do manj kompaktnega, svetlejšega, lahko tudi plavajočega blata (angl. steatorrhea). Med prehodom na mesojedo prehrano se zgodijo tudi spremembe v črevesni flori – populacija bakterij, ki se hranijo z vlakninami, se zmanjša, poveča pa se populacija bakterij, ki se hrani z živalsko hrano. Omenjeni vzroki lahko povzročijo pojav driske, ki navadno poneha sama, ko se telo prilagodi na novo prehrano.[1]
Zaprtje oziroma težko izločanje trdega blata je ob tem načinu prehranjevanja redko in navadno izhaja iz predhodnih tovrstnih težav.[2] Lahko je posledica prevelikega deleža beljakovin (premalo maščobe), kar lahko povzroči, da je blato suho in trdo, ali pomanjkanja elektrolitov. Navadno pomaga uživanje več maščobe, vode ter včasih dodatnih elektrolitov.[1]
V splošnem lahko po prilagoditvi na mesojedo prehrano pričakujete boljšo prebavo, manj napenjanja in plinov, manj blata (manj odpada v obliki neprebavljenih vlaknin) ter redno izločanje, običajno enkrat na dan.[1,2]
Mesojeda prehrana lahko začasno povzroči ali poveča refluks ali zgago, saj določene osebe maščobo in meso sprva težje prebavljajo. Za prebavo mesa je pomembna zadostna jakost želodčne kisline, za prebavo maščobe pa žolč, ki ga proizvajajo jetra, koncentrira pa žolčnik. Telesni organi se prilagodijo na prebavne potrebe nove prehrane in zgaga običajno popolnoma izgine. Začasno si je mogoče pomagati z betain hidrokloridom (za želodčno kislino) in žolčnimi solmi (za žolč).[1]
Za dobro prebavo (tako v želodcu kot v črevesju) je nujno potrebna tudi zadostna količina vode.[3] Za nekatere ljudi je bolje, da dovolj vode popijejo pred obrokom in tako ne redčijo želodčne kisline, ko je hrana že v želodcu. Nekaterim pomaga tudi povečan vnos soli.[1] Kot vedno, poslušajte svoje telo in ravnajte po svojih občutkih.
Osebe z odstranjenim žolčnikom se prav tako lahko prehranjujejo mesojedo. Čeprav nimajo žolčnika, ki bi žolč koncentriral, se žolčevod razširi in lahko shrani omejeno količino žolča. Osebe brez žolčnika lahko poskusijo prehod opraviti z manjšimi, bolj pogostimi obroki z omejeno količino maščobe. V skrajnem primeru lahko uporabijo dopolnila z lipazami (encimi za prebavo maščobe, ki jih izloča trebušna slinavka) in žolčnimi solmi.[1] Za proizvodnjo žolča je pomemben holin, zato ni razloga, da bi omejevali uživanje s holinom bogate živalske hrane.[2]
Velika večina oseb, ki preidejo na mesojedo prehrano, opazi zmanjšanje ali popolno odsotnost bolečin v sklepih in mišicah. Majhen delež ljudi ob pričetku z mesojedo prehrano opazi začasno povečanje bolečine. Možen vzrok za to je višja raven sečne kisline zaradi tekmovanja za izločanje v urinu s ketoni, ki nastajajo, ko telo za energijo porablja maščobo. Sčasoma telo začne ketone izrabljati bolj učinkovito in jih manj izgublja v urinu. Posledično nivo sečne kisline ponovno pade in bolečina v večini primerov popolnoma izgine.[1]
Redki ljudje ob prehodu opazijo pojav izpuščajev na koži. To je verjetno povezano z izločanjem ketonov, stranskih produktov porabe maščobe za energijo. Običajno tovrstne težave izginejo, ko telo prične ketone izrabljati bolj učinkovito.[1]
Glavoboli so najverjetneje povezani s spremembami stanja tekočin in elektrolitov. Pomembno je, da pijete dovolj vode ter zaužijete zadostne količine hrane in elektrolitov (ne pozabite na sol). Navadno so glavoboli blagi in izginejo v tednu ali dveh.[1]
Krči so pogosto posledica težav z elektroliti ali hidracijo (zadostno količino vode). Ob mesojedi prehrani navadno prenehajo sami. Če krči ne izginejo, preverite, ali popijete dovolj vode. Poskusite lahko tudi z dodajanjem elektrolitov – soli (natrija), kalija in magnezija. Včasih pomaga tudi obrok v roku nekaj ur po telesni aktivnosti.[1]
Krči med intenzivno mišično aktivnostjo lahko nakazujejo pomanjanje kalija, krči med spanjem ali po prebujanju pa pomanjkanje magnezija.
Večina ljudi opazi povišan nivo energije ter izboljšano sposobnost dela in telesne vadbe. Ob tem se navadno zniža čas spanja, kakovost spanca pa se poveča. Nekateri ljudje sprva ne izkusijo tako kvalitetnega spanca. V primeru težav lahko poskusite zadnji obrok imeti najmanj tri ure pred spancem ter poskušate zaužiti večino hrane podnevi ob dnevni svetlobi. Zaužijte tudi zadostno količino soli in popijte dovolj vode (večja količina zaužitih beljakovin lahko zahteva več vode za njihovo prebavo).[1]
Tukaj je še nekaj dodatnih nasvetov za boljši spanec:[1]
Ta način prehoda pomeni, da takoj pričnete s popolnoma mesojedo prehrano – jeste meso in pijete vodo, dokler se vaše telo ne prilagodi. Ob hitrem prehodu lahko občutite več neprijetnosti, po drugi strani pa opravite prehod hitreje in ste prej deležni pozitivnih učinkov mesojede prehrane.
Hitri prehod najbolje deluje pri motiviranih ljudeh, ki želijo opaziti učinke nove prehrane čim prej, ter osebah, ki so že prilagojene na ketogeno prehrano. Slabost hitrega prehoda je, da je lahko bolj neprijeten od postopnega, zaradi česar nekateri odnehajo.[1]
Če trenutno jeste prehrano, bogato z ogljikovimi hidrati, ob tem pa morda jemljete še več "zdravil," utegne biti postopen prehod na mesojedo prehrano bolj primeren. S tem svoje telo postopoma navadite na manjše količine ogljikovih hidratov in vlaknin ter večje količine beljakovin in maščobe.
Dr. Shawn Baker v svoji knjigi nudi primer načrta za prehod v šestih tednih:[1]
| Teden 1 | Pripravite 3 popolnoma mesojede obroke, ostali naj bodo nespremenjeni. |
| Teden 2 | Pripravite 8 popolnoma mesojedih obrokov ter zmanjšajte vnos rastlinskih vlaknin za 25 %. |
| Teden 3 | Pripravite 10 popolnoma mesojedih obrokov ter dva dni v tednu jejte popolnoma mesojedo. |
| Teden 4 | 5 dni v tednu jejte popolnoma mesojedo ter zmanjšajte vnos vlaknin za 50 % |
| Teden 5 | Vsi razen dveh obrokov v tednu naj bodo popolnoma mesojedi. Zmanjšajte vnos vlaknin za 75 %. |
| Teden 6 | Vsi obroki naj bodo popolnoma mesojedi. Popolnoma izključite rastlinske vlaknine. |
Drug način postopnega prehoda je, da si postavljate izzive. Kot prvi izziv poskušate jesti mesojedo tri dni v tednu. Nato poskusite jesti popolnoma mesojedo cel teden. Kot naslednji izziv poskusite vzdrževati to prehrano dva tedna, nazadnje pa cel mesec. Po koncu zadnjega izziva bi morali biti prilagojeni na mesojedo prehrano in lahko z njo popolnoma zamenjate prejšnji način prehranjevanja.[1]
Slabost postopnega prehoda je, da nekaj časa še vedno uživate nezdravo in morda zasvajajočo hrano, kar vam lahko oteži, da bi se je popolnoma znebili. Dr. Baker je zapisal, da gre za podobno situacijo, kot da bi alkoholika odvajali od pitja s tem, da mu pustite, da pije alkohol le dvakrat na teden. Vseeno pa se boste na vztrajni poti do popolnoma mesojede prehrane zelo verjetno počutili vedno bolje in imeli manj želj po nezdravi hrani. Prav tako vam lahko prehod olajša postopna izločitev vlaknin in oksalatov iz hrane. Postopna ukinitev vlaknin da črevesju možnost, da se prilagodi in učinkovito absorbira tekočino in minerale, s postopno izločitvijo oksalatov pa lahko preprečite nenadno izločanje oksalatnih kristalov v sklepih, koži in ostalih tkivih.[1]
Tukaj je zbranih nekaj znakov, ki kažejo, da niste več v začetniški fazi mesojede prehrane:[1]
Pri nekaterih ljudeh so ti znaki opazni že po nekaj mesecih, ostali pa potrebujejo leta, da dosežejo opisane mejnike.[1]
