Sladkorna bolezen tipa 2 je danes običajno znana kot progresivna bolezen – bolezen, ki napreduje, in je ni mogoče ozdraviti. Sladkorna bolezen tipa 1 pa je avtoimuna bolezen, na nastanek katere ne moremo znatno vplivati.
V resnici lahko močno vplivamo na obe bolezni. Poglejmo si, kako.
Za obe vrsti sladkorne bolezni je značilen povišan nivo krvnega sladkorja ali glukoze ter posledično povišana verjetnost za zaplete sladkorne bolezni, kot so srčno-žilne bolezni, bolezni ledvic, slepota in amputacije udov.[1]
Vzroki in način zdravljenja se, po drugi strani, močno razlikujejo, zato si jih oglejmo za vsak tip bolezni posebej.
Glavna značilnost sladkorne bolezni tipa 1 je izguba celic beta v trebušni slinavki, ki so odgovorne za proizvodnjo inzulina[2] – hormona, ki med drugim pomaga regulirati nivo krvnega sladkorja.
Brez inzulina krvni sladkor iz hrane ne more vstopiti v celice in se nabira v krvi. Zato morajo osebe s to vrsto sladkorne bolezni inzulin v svoj krvni obtok vnesti od zunaj z injeciranjem.
Sladkorno bolezen tipa 1 običajno obravnavamo kot avtoimuno bolezen, kar pomeni, da celice trebušne slinavke uniči naš lastni imunski sistem. To dejstvo je pomembno za preprečevanje bolezni, opisano v nadaljevanju.
Bolezen se je zgodovinsko večinoma pojavljala pri otrocih, dandanes pa jo vedno pogosteje opažamo tudi pri odraslih.[3]
Ob sladkorni bolezni tipa 2 običajno pomislimo na previsok nivo krvnega sladkorja, a to ni njen glavni vzrok. Vzrok te bolezni je inzulinska odpornost – sladkorni bolniki tipa 2 imajo dejansko težavo s prevelikimi količinami inzulina v krvnem obtoku.
Ker celice postanejo odporne na inzulin, mora telo proizvesti več inzulina, da spravi isto količino sladkorja v celice in tako zniža krvni sladkor po obroku. Če inzulinske odpornosti tekom več let ali desetletij ne odpravimo, krvnega sladkorja telo sčasoma ni zmožno več učinkovito znižati. Komaj takrat – dolgo po pojavu vzroka te bolezni – dobimo diagnozo sladkorne bolezni tipa 2.
Ker so celice, ki proizvajajo inzulin, pri sladkorni bolezni tipa 1 uničene, je žal ne moremo ozdraviti, vseeno pa lahko bistveno izboljšamo svoje zdravje in počutje. Precej več lahko storimo pri sladkorni bolezni tipa 2.
Ker zaenkrat še ne znamo oživiti
celic beta v trebušni slinavki, lahko delamo le na izboljšanju zdravstvenega stanja oseb z boleznijo tipa 1. S ketogeno prehrano je mogoče doseči boljšo kontrolo krvnega sladkorja in s tem bistveno nižjo verjetnost za zaplete sladkorne bolezni.[2,4]
Med porabljanjem maščobe naše telo hkrati proizvaja ketone, ki predstavljajo alternativen vir energije za možgane. Posledično lahko nivo krvnega sladkorja pade precej nižje preden oseba opazi neprijetne znake hipoglikemije (na primer glavobol, utrujenost, hitro bitje srca in potenje[5]). Torej dosežemo lahko znatno zmanjšanje pogostosti hipoglikemije (prenizkega nivoja krvnega sladkorja).[2]
Nazadnje sem mnenja, da je mogoče sladkorno bolezen tipa 1 preprečiti. Mesojeda prehrana se je izkazala kot odličen način zdravljenja in preprečevanja avtoimunih bolezni. Obstajata tudi vsaj dva dokumentirana primera, ko so z mesojedo prehrano ustavili napredovanje sladkorne bolezni tipa 1, v primeru, da so z njo pričeli v roku dveh tednov po prvih znakih.[6] Posledično je zelo verjetno, da se lahko tej bolezni izognemo s prehranami, ki močno temeljijo na živalski hrani ter izločijo rastlinsko hrano z največ antihranili.
Nazadnje še opozorilo: posledice nepravilnega odmerjanja inzulina so lahko hude, zato naj osebe s sladkorno boleznijo tipa 1 ne uvajajo nove prehrane brez nadzora zdravnika. Po uvedbi ketogene prehrane je odmerke inzulina običajno potrebno znatno zmanjšati.[2]
Ker je vzrok sladkorne bolezni tipa 2 inzulinska odpornost, je le z vplivanjem na krvni sladkor s farmacevtskimi učinkovinami ali dodatnim inzulinom, kot to običajno dela medicina, ne bomo ozdravili.
Več o zdravljenju pravega vzroka, inzulinske odpornosti, je napisano v drugem članku, v kratkem pa obsega prehrano z omejeno količino ogljikovih hidratov in brez industrijskih maščob. Učinkovitost lahko še povečamo s prekinitvenim ali podaljšanim postenjem. S tem pristopom lahko zmanjšamo odmerke farmacevtskih učinkovin ali jih celo popolnoma izključimo.[4]
Z ohranjanjem občutljivosti na inzulin seveda ohranjamo tudi svoje zdravje ter preprečujemo nastanek sladkorne bolezni tipa 2 ter mnogih drugih.
Ali vam grozi sladkorna bolezen tipa 2 lahko preverite v laboratoriju. Namesto merjenja krvnega sladkorja ali hemoglobina A1c (posledice) izmerite nivo inzulina med postenjem ali merilo za inzulinsko odpornost HOMA-IR (vzrok). Ta lahko prihod sladkorne bolezni tipa 2 naznani več let ali celo desetletij pred medicinsko diagnozo.
Na voljo imate vsa orodja, da njen prihod preprečite.
