Spodnjo grafiko lahko uporabite kot splošno vodilo pri oceni škodljivosti določene rastlinske hrane. Dejanska raven škodljivih spojin je odvisna od mnogih dejavnikov, kot so njihova biodostopnost ljudem, bolezni presnove, način prehranjevanja, življenjski slog, vir in kvaliteta hrane ter način njene priprave.[1]
Način priprave rastlinske hrane je še posebej pomemben, če se poslužujete najbolj škodljive hrane, kot so žita, stročnice in ostala semena. Weston A. Price Foundation v tem primeru priporoča namakanje, vzgojo kalčkov in fermentacijo.[2] S temi in drugimi postopki se lahko vsebnost antihranil znatno zniža, ne pa popolnoma izniči. Postopke razstrupljanja rastlinske hrane ljudje uporabljamo že tisoče let, z njimi pa v mnogih primerih posnemamo delovanje na to hrano prilagojenih živalskih teles, le da jih ljudje izvedemo izven svojega telesa s pomočjo tehnologije.[3]
| Skupina | Primeri rastlin |
|---|---|
| Buče | Oljna buča, buča maslenka, buča hokaido |
| Gomolji | Korenček, krompir, sladki krompir, jam |
| Hrana bogata z oksalati | Špinača, mandlji, krompir, soja, fižol, rdeča pesa, kakav |
| Jagodnice | Borovnice, robide, brusnice, ribez, aronija |
| Križnice | Zelje, brokoli, cvetača, različne vrste ohrovta |
| Nesladko sadje | Avokado, kumare, bučke |
| Oreščki | Mandlji, orehi, lešniki, pekani, oreščki makadamije |
| Razhudnikovke | Paradižnik, paprika, feferoni, beli krompir, jajčevec |
| Semena | Semena lanu, chie, sezama, konoplje, sončnice |
| Sladko sadje | Jabolka, breskve, češnje, fige |
| Stročnice | Fižol, grah, čičerika, leča, soja, arašidi |
| Žita | Pšenica, koruza, riž, ječmen, rž, pira, oves, ajda, amarant, kvinoja |
