V preteklih tednih sem preizkušala posebno metodo pisanja dnevnika, imenovano Bullet Journal.[1] Morda se sprašujete, kaj je lahko tako posebnega glede pisanja dnevnika. Ali tudi sami pišete dnevnik in niste opazili nič osupljivega?
Izkaže se, da vam lahko pisanje dnevnika popolnoma spremeni življenje, če vanj vključite nekaj ključnih navad. Nenehno ponavljam, da se polno življenje začne in konča s čuječnostjo. V tem je tudi ključ metode Bullet Journal – je prikrita čuječnostna praksa.
Bullet Journal ali na kratko Bujo (nekateri mu pravijo tudi točkovni dnevnik) je metoda, s katero vse podatke, ki so se včasih nahajali na lepljivih listkih, koledarjih, oglasnih deskah in naključnih datotekah na namizju, spravite v eno knjigo. Da vam uspe vse to najti, vključuje tehnike, s katerimi podatke organizirate: kazalo in navezovanje med številkami strani – tako je, uporabniki Bujo številčimo strani. 🙂
Če bi vanj zapisovali le naključne podatke, seveda ne bi bil dnevnik, zato sestoji tudi iz naslednjih delov:
Na kratko: ker vas vsaj nekajkrat na dan odklopi od digitalnih motenj, bolj stimulira vaše možgane od tipkanja, vas nauči zapisati le to, kar šteje, ter vključuje t.i. rituale, s katerimi se ozrete nazaj na dan, mesec ali leto ter ga analizirate.
Načrtno premišljevanje in analiziranje preteklosti imenujemo refleksija (reflection). Njen pomen izhaja iz tega, da pomanjkljivosti v svojih življenjih ne bomo odpravili, če se jih ne zavedamo. Polno življenje lahko dosežemo le, ko ga živimo z jasnim namenom (intention).
Z redno refleksijo iščemo razloge, zakaj si določena opravila sploh zaslužijo biti v našem dnevniku, odstranjujemo ali filtriramo opravila z nizko vrednostjo, imenovane tudi motnje, ter se spomnimo dobrih stvari, ki smo jih naredili v tem dnevu, tednu ali mesecu.
Spomniti se na dobre stvari je pomembno, ker s tem uravnotežimo človeško nagnjenost k negativnosti. Včasih velja tudi obratno: z refleksijo ugotovimo, da smo, na primer, določeno osebo dojemali veliko bolj pozitivno, kot se je do nas dejansko obnašala.
V nadaljevanju se boste naučili, kako Bullet Journal uporabiti v svojem življenju. Na koncu sem podala še nekaj nasvetov, s katerimi boste še bolj uspešni.
Sledite lahko postopku tukaj ali si ogledate odličen video očeta te metode Ryderja Carrolla.
V Bujo v večini primerov beležimo z izredno praktičnimi žebljički (bullets). Podatke v dnevnik vnesemo z naslednjimi žebljički:
Ko opravila dokončamo, ugotovimo, da niso dovolj pomembna, ali jih selimo (migriramo), obstoječe žebljičke preoblikujemo na naslednje načine:
Žebljički omogočajo, da zelo hitro ločimo med opravili in zapiski ter v trenutku vidimo, kakšno je stanje opravila.
Poleg žebljičkov lahko uporabljamo tudi oznake (signifiers), ki žebljičku dajo dodaten pomen:
Preprosto. Vzemite v roke knjigo velikosti A5 ali malo manjšo (a ne znatno manjšo, ker boste potrebovali prostor, hkrati pa ne preveliko, ker take ne boste nosili s sabo). Rezervirajte en ali dva razpona strani za kazalo (razpon pomeni levo in desno stran, ki sta vidni hkrati). Uporabno je, da ima vsaj en trak za označevanje strani (bookmark). Na vrh strani, posvečenih kazalu, napišite naslov Kazalo.
Prvi razpon strani za kazalom posvetite dnevniku prihodnosti. Naslovite ju in obe polovici razdelite na tri dele z vodoravnimi črtami. V vsakega izmed njih napišite ime meseca, pri čemer začnete s prihodnjim mesecem (trenutni mesec bo dobil svoje mesto v mesečnem dnevniku). Sem boste pisali dogodke iz daljne prihodnosti, ki ne spadajo v trenutni mesec. Dnevnik prihodnosti vnesite na kazalo, na primer kot Dnevnik prihodnosti: 5
, če se ta prične na strani 5.
Naslednji razpon je namenjem mesečnemu dnevniku. Strani naslovite z imenom meseca. V vsako vrstico leve strani napišite številko dneva in prvi dve črki imena dneva (na primer PE za petek). Če želite, lahko tedne razdelite z vodoravnimi črtami. Sem boste nalagali opravila, roke in ostale stvari tega meseca, ki imajo znan dan. Na desno stran z uporabo žebljičkov vnesite vse misli in opravila, ki bodo pomembna tekom meseca. Tudi mesečni dnevnik sodi na kazalo, na primer kot Oktober: 7
.
Na naslednji strani pričnite dnevni dnevnik za današnji dan. Strani ni potrebno nasloviti ali je vnašati na kazalo. Pričnite s številko dneva, številko meseca in imenom dneva, na primer 13. 10. PE
za petek, 13. oktober 2023. Pod to vrstico z žebljički beležite vse današnje misli, opravila, dogodke in pomembne informacije. Dnevni dnevnik je lahko poljubno dolg ali zelo kratek. Prilagaja se vašim potrebam!
Selitev nedokončanih opravil ter časovno načrtovanje opravil, ki so dobila datum, spadata med najpomembnejše dele praske Bujo. Opravljamo jih med dnevnimi rituali, običajno zjutraj in zvečer (za to si morate rezervirati čas na svojem urniku!).
Preden se prestrašite, naj omenim, da omenjeni rituali ne rabijo biti dolgi. Dovolj je lahko že pet ali deset minut. Če za njih porabite toliko časa, da postanejo breme, jih skrajšajte! Ključno je, da postanejo navada in jih delate redno!
Zjutraj običajno pregledamo nedokončana opravila (hitro jih prepoznamo po žebljičku • ) preteklih dni v mesecu ter mesečni dnevnik. Pričnemo dnevni dnevnik za današnji dan ter nanj preselimo oz. migriramo neopravljena opravila, ki jih želimo danes opraviti (zelo pomembno: to še ne pomeni, da jih dejansko bomo!) in opravila z današnjim datumom. Ko jih preselimo na dnevni dnevnik, prejšnje zapise označimo s puščico > .
Nazadnje dodamo še vse ostala opravila, opombe in napotke, ki se nam zdijo pomembni. Izberemo si lahko do tri prednostna opravila in jih označimo z * . Ta opravila je modro pričeti čim prej, saj naša moč volje pada s številom odločitev, ki jih moramo tekom dneva sprejeti – običajno je najvišja zjutraj, najnižja pa zvečer.
Zvečer je glavni čas za refleksijo. Pregledamo, kaj nam je danes uspelo narediti, kaj se je zgodilo in kaj pomembnega smo se naučili. Prelistamo še nekaj strani nazaj in se seznanimo z dogajanjem preteklih dni meseca. Ali opazimo kak vzorec, ki se ga prej nismo zavedali?
Sprehodimo se skozi neopravljena opravila in se vprašamo: Zakaj je to pomembno?
Včasih odgovor najdemo precej hitro. Če opravilo v resnici ni pomembno, ga črtamo in si čestitamo, saj smo iz svojega življenja prakvar odstranili motnjo, ki nam kvečjemu niža njegovo kakovost. Nič več! Če je opravilo pomembno, mu bomo bodisi določili datum, ga označili z < ter ga premaknili na določeno mesto v mesečni dnevnik ali dnevnik prihodnosti, ali pa ga naslednje jutro preselili v dnevni dnevnik.
Če odgovora o pomembnosti opravila ne dobimo takoj, lahko poskusimo s tehniko petih vprašanj zakaj. Zakaj si želim nadaljevati s tečajem risanja? Ker želim bolje risati. Zakaj? Ker želim biti sposobna grafično prikazati svoje ideje ali misli. Zakaj? Ker želim svoje ideje deliti z drugimi, hkrati pa vzpodbujati svojo ustvarjalnost. Zakaj? Ker je ustvarjalnost izredno pomembna za razvoj možganov in v sodobnem svetu strmo pada od otroštva naprej, zato jo želim negovati. Zakaj? Ker želim bolj barvito življenje.
Kot vidite, lahko s tovrstnim pristopom pridemo precej globoko in se pričnemo zavedati pravih razlogov za motivacijo – včasih so ti lahko popolnoma različni od izvirnega opravila! Odličen način za izvedbo postopka je, da si v svojem Buju ustvarite zbirko prav za ta namen! Ne pozabite je vnesti na kazalo, da jo lahko pozneje najdete kadar koli.
Nazadnje lahko refleksijo uporabite za urejanje podatkov. Dnevni dnevnik je odličen prostor, kamor lahko brez iskanja najbolj primernega mesta zapišete kar koli vam pade na pamet. Če se izkaže, da so zapisani podatki pomembni, ustvarite novo zbirko (naslovite jo s skupno tematiko ter jo vnesite na kazalo) in v njo prepišite vse pomembne stvari z izbrano tematiko.
Začetek je le prvi del! Kot vedno, boste večino prednosti Buja izkusili, ko ga boste nekaj časa uporabljali. 🤓
Tukaj sem zbrala nekaj pomembnih nasvetov za uporabo tega dnevniškega sistema:
